Ste že kdaj po obroku začutili slabost, krče v trebuhu ali hiter naval driske? Najverjetneje ste se srečali z zastrupitvijo s hrano – eno najpogostejših prebavnih težav, ki se lahko pojavi praktično kjerkoli in kadarkoli.
Čeprav večina primerov ni nevarna in mine sama od sebe, je izkušnja vse prej kot prijetna. Prav zato je dobro vedeti, kje se zastrupitve najpogosteje zgodijo, na kaj moramo biti pozorni in kako jih lahko preprečimo.
Kje in kdaj nas najlažje “ujamejo”?
Poleti – visoke temperature pospešijo razmnoževanje bakterij, hrana pa se hitreje pokvari. Pikniki, žari in potovanja so pravi “raj” za mikrobe, če nismo dovolj pozorni.
V restavracijah ali menzah – kjer hrana pogosto dlje časa stoji in jo pripravljajo v velikih količinah.
Doma – ja, tudi doma! Najpogosteje, ko hrano pustimo predolgo na pultu ali pa pozabimo preveriti rok trajanja.
Na potovanjih – še posebej v državah, kjer so higienski standardi drugačni. Pitna voda in led neznanega izvora sta najpogostejša krivca.
Najpogostejši krivci
Salmonela – skriva se v surovih ali premalo pečenih jajcih, mesu in majoneznih jedeh.
E. coli – pogosto v mleti govedini, neoprani zelenjavi in kontaminirani vodi.
Listerija – v mehkih sirih in nepasteriziranem mleku.
Norovirus – znan kot “virus križark”, izredno nalezljiv in hitro preskoči z osebe na osebo.
Kampilobakter – najpogostejši v premalo pečeni perutnini.
Kako zmanjšati tveganje?
- Hrano vedno hranite v hladilniku in je ne puščajte na sobni temperaturi več kot dve uri.
- Meso, ribe in perutnino dobro specite.
- Ne jejte surovih jajc ali izdelkov iz nepasteriziranega mleka.
- Redno si umivajte roke in pazite na čistočo kuhinjskih pripomočkov.
- Na potovanjih pijte ustekleničeno vodo in previdno z ledom.
Kaj pa, ko se zgodi?
Če pride do zastrupitve, je najpomembnejše, da nadomestite izgubljeno tekočino. Pijte vodo, čaj ali rehidracijske raztopine. Jejte lahko hrano, kot so riž, prepečenec, banane in krompir. Večina zastrupitev mine v nekaj dneh, a če se pojavijo hujši simptomi (visoka vročina, kri v blatu, huda dehidracija), poiščite zdravniško pomoč.
Enterosgel – podpora pri prebavnih težavah
Pri prebavnih motnjah, kot so akutna ali kronična driska, lahko pomaga tudi Enterosgel®. Gre za medicinski pripomoček iz skupine enterosorbentov, ki deluje tako, da v črevesju nase veže različne škodljive snovi (toksine, bakterijske produkte, alergene …) in s tem prepreči njihov nadaljnji prehod v organizem.
Sestavljata ga samo dve snovi:
- 30 % prečiščene vode in
- 70 % polimetilsiloksan polihidrata.
Zastrupitve s hrano so neprijetne, a večinoma prehodne. Najboljša zaščita ostaja preventiva – pravilno shranjevanje hrane, higiena in previdnost na potovanjih. Če pa se kljub temu zgodijo, lahko ob osnovnih ukrepih za hidracijo in počitek pomaga tudi Enterosgel, ki veže in odstrani škodljive snovi iz črevesja ter tako olajša okrevanje.
Več informacij: enterosgel.si.