Izraz »sindrom prepuščajočega/prepustnega/puščajočega črevesja«, najpogosteje pa kar angl. Leaky gut v zadnjem času dobiva veliko pozornosti na blogih in družbenih medijih, vendar ne bodite presenečeni, če vaš zdravnik tega izraza ne prepozna. Sindrom puščajočega črevesja je še med novejšimi odkritji in še ni prepoznano kot dejansko zdravstveno stanje. Zanj sicer narašča zanimanje za razvoj zdravil in raziskavo dejanskih vzrokov ter mehanizmov.

KAJ JE LEAKY GUT?

V našem prebavnem traktu imamo obsežno črevesno sluznico, ki pokriva več kot 4000 kvadratnih metrov površine. Ko deluje pravilno, tvori tesno pregrado, ki nadzoruje, kaj se absorbira v krvni obtok. Nezdrava ali »okvarjena« črevesna sluznica ima lahko razpoke ali luknje, ki prepuščajo delno prebavljeno hrano, toksine in patogene izven črevesja, kamor ne sodijo. To lahko sproži vnetja in spremembe v črevesni flori (normalne bakterije), kar posledično povzroči težave v prebavnem traktu in zunaj njega (1).

KAKO NASTANE?

Celice, ki obdajajo notranjost črevesja, so dinamične. Ves čas se menjajo (stare odmirajo, na površje prihajajo nove), do popolne zamenjave pa pride vsake štiri do sedem dni. Ta nenehna menjava predstavlja priložnost, da v pregradi nastanejo “luknje”. Črevesna pregrada ni neprepustna in niti nikoli ne bi smela biti, saj morajo hranila in koristne snovi še vseeno prehajati v krvni obtok. Torej je za delovanje telesa potrebna določena prepustnost, prevelika pa lahko povzroči težave (2).

KDO LAHKO RAZVIJE LEAKY GUT?

Vsi imamo določeno stopnjo puščajočega črevesja, kot smo napisali že zgoraj. Imamo pa nekateri od nas lahko genetsko predispozicijo in smo lahko bolj občutljivi na spremembe v prebavnem sistemu. Tudi sodobno življenje in prehrana lahko vplivata na puščajočega črevesja. Hrana, ki vsebuje malo vlaknin, veliko sladkorja in nasičenih maščob, pa tudi prevelik vnos alkohola ter stres porušita ravnovesje, vzpostavljeno vzdolž prebavnega trakta.

Prevelika prepustnost črevesja igra veliko vlogo tudi pri nekaterih črevesnih boleznih kot so celiakija, Crohnova bolezen in sindrom razdražljivega črevesja (IBS). Največje vprašanje je, ali lahko leaky gut, povzroča težave tudi drugje v telesu ali ne. Nekatere študije kažejo, da je lahko celo povezano z drugimi avtoimunskimi boleznimi (lupus, sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza), sindromom kronične utrujenosti, fibromialgijo, artritisom, alergijami, astmo, aknami, debelostjo in celo duševnimi boleznimi. Vendar pa še ni kliničnih študij pri ljudeh, ki bi pokazale tak vzrok in učinek (1).

KAKO SI LAHKO POMAGAMO?

Če vaš zdravnik sumi na sindrom puščajočega črevesja ali če obstaja tveganje, da ga razvijete, vam bodo verjetno svetovali spremembe življenjskega sloga (sprememba prehrane, izogibanje stresu), da bi olajšali simptome, saj zdravil za ta problem še ni.

V svoje črevesje ponovno naselite koristne bakterije s povečanim vnosom prebiotičnih, probiotičnih in sinbiotičnih živil. Priporočena so tudi fermentirana živila, kot so kefir in kislo zelje, ki lahko pripomorejo k razvoju in diverzifikaciji črevesnega mikrobioma. Pri prehrani se lahko držite zauživanja »mavrice«. Na sploh poskrbite za zdravo življenje, bodite pozorni na spanje, vadbo in primerno hidracijo.

Pomagate si lahko tudi z Enterosgelom, ki ima sposobnost vezave (adsorpcije) škodljivih snovi, alergenov, razgradnih produktov bakterij in virusov. Poleg tega je povsem naraven in ne prehaja v sistem, temveč se v 12 urah izloči iz telesa (skupaj z vezanimi snovmi) z blatom, po naravni poti.

1. https://www.health.harvard.edu/blog/leaky-gut-what-is-it-and-what-does-it-mean-for-you-2017092212451
2. https://time.com/6156394/what-we-know-about-leaky-gut-syndrome/